RAZBIJAMO MITE ZDRAVE PREHRANE: Ekološko pridelano še ne pomeni tudi ekološko neoporečno

Piše: (na)taša klarič

Tu in tam v mojem e-poštnem predalu pristanejo resnično zanimive in nadvse koristne informacije, za katere sem ne samo hvaležna, ampak se čutim dolžno, da jih v ustrezni obliki delim z bralci mojih objav; prav zato upam, da mi pošiljateljica ne bo zamerila spodnjih citatov iz najine korespondence.

EPIGENETSKA USODA: Veliki brat na delu

Piše: nataša klarič

Že dlje časa je povsem jasno, da si parazitske energije v podobi najrazličnejših korporacij s parazitsko-psihopatsko miselnostjo in organov oblasti, ki jih imajo te korporacije v pesti, na vse načine prizadevajo kompromitirati človekovo DNK ter jo epigenetsko preprogramirati za svoje cilje. Ti cilji v prvi vrsti vključujejo kar največjo proizvodnjo strahu, trpljenja in iz tega izhajajočo množico najrazličnejših nizkofrekvenčnih čustev, s katerimi se ti parazito-psihopati hranijo – za razliko od človeka, ki se hrani s srečo, zadovoljstvom in drugimi visokofrekvenčnimi čustvi, ki so plod konstruktivnega so-ustvarjalnega delovanja. Pri tem so očitno zelo uspešni, saj so življenjske razmere vse težje, človekova svoboda in suverenost kot predpogoj za vsakršno ustvarjalnost je vse bolj omejena, naše vsak dan bolj zastrupljeno življenjsko okolje pa vedno bolj podobno peklu.

ČLOVEK SEM: Delam, za kar sem poklicana

Piše: nataša klarič

Pridejo dnevi, ko se mi vsa moja prizadevanja zdijo brezupna. Ko se počutim kot totalna zguba. Ko se mi zdi moje življenje zavoženo. Ko ne vidim več, kako naprej, ali čemu bi se sploh še trudila.

To se mi tipično dogaja takrat, ko moram (na roko!) izpolniti goro nesmiselnih obrazcev za DURS, ki bi lahko vse zahtevane podatke dobil iz izpiska mojega bančnega računa. Ali pa, ko stranke najprej naročijo nutrigenomični profil^®, potem si pa premislijo, ko vidijo, da nisem jasnovidna in da od njih potrebujem konkretne informacije v sliki in besedi. In seveda, kadar dobim pošto z negativno vsebino, kot na primer:

SELEKTIVNA SLEPOTA: Narod si bo pisal sodbo sam… človek pa tudi

Piše: nataša klarič

Kako je mogoče, da so v Sloveniji na oblast vedno znova izvoljeni eni in isti obrazi?

Zakaj je kljub demokratični politični ureditvi Slovenija še vedno v situaciji, ki se v vseh bistvenih elementih – osebna svoboda, življenjski standard, javni dolg – praktično ne razlikuje prav dosti od tiste, ki smo ji bili priča v komunistični Jugoslaviji?

Kaj je treba storiti, da pretrgamo s preteklostjo in v družbo vnesemo sveže zamisli in ustvarjalne rešitve ter uveljavimo pozitivne spremembe?

ČLOVEK SEM: K vragu z jedilnikom – ta hrana mi danes ne paše!

Piše: nataša klarič

Vsake toliko časa naletim na stranko, ki je neizmerno razočarana nad tem, da v nutrigenomičnem profilu^® ne najde nobenega jedilnika. To seveda ne pomeni, da jedilnika v njem ni, kajti prav vsak nutrigenomični profil^® vsebuje vzorec jedilnika. Kako to mislite, boste porekli. Če bi bil v programu jedilnik, zakaj bi se naročnik pritoževal nad tem, da jedilnika ni?

Dobro vprašanje.

ČLOVEK SEM: “Opto, ergo sum”

Piše: nataša klarič

Ne dvomim, da poznate znamenit Descartesov izrek »Cogito, ergo sum«, se pravi, »Mislim, torej sem«.

Toda osebno se bolj nagibam k definiciji, ki jo ponuja Amit Goswami v svoji knjigi The Self-Aware Universe: »Opto, ergo sum« oziroma »Izbiram, torej sem«.

RAZČLOVEČENI ČLOVEK: In potem vse tiho je bilo

Piše: nataša klarič

Enajstega marca 2011, se pravi dva dni po nastopu začetka devete, predvidoma zadnje stopnje v razvoju na ravni tretje gostote zavesti, in manj kot 24 ur pred vstopom nepredvidljivega Urana v eksploziven znak Ovna, je Japonsko prefekturo Fukušima razdejal eden najhujših, če ne najhujši potres v zgodovini. Orjaške razsežnosti potresa je še povečal uničujoč cunami, ki je v nekaj minutah odplavil cele vasi, kakor si lahko ogledate na številnih posnetkih na YouTube.

Toda tu se resnična katastrofa šele začne: potres in cunami sta poškodovala veliko jedrsko elektrarno, ki (tako kot vse druge jedrske elektrarne na Japonskem in velika večina na svetu) ni bila niti načrtovana niti zgrajena niti vzdrževana tako, da bi lahko vzdržala tovrstne naravne kataklizme, pa čeprav so rušilni potresi in cunamiji na Japonskem nekaj povsem običajnega.

Potem, ko smo bili nekaj dni v uradnih medijih (tistih, za katere plačujemo obvezni prispevek RTV) deležni rednih poročil o razsežnosti te katastrofe (ki, mimogrede, še kar traja), pa je že po dobrem tednu, približno takrat, ko so radioaktivni delci dosegli ZDA, nenadoma vse potihnilo. Pri tem sta japonska vlada in lastnik prizadetega objekta v Fukušimi z zelo zgovornim imenom TEPCO (izg. »tepko«) svetu že dala jasno vedeti, da se širjenje radioaktivnih delcev v ocean, zemljo in atmosfero še kar nadaljuje in se bo nadaljevalo še vsaj do konca leta 2011. Enajstega aprila je CRIIRAD, francoska nevladna organizacija za radioaktivnost, objavila, da je sevanje doseglo Evropo in da so izmerjene vrednosti povišane do te mere, da odsvetuje uživanja mleka, mlečnih izdelkov in listnate zelenjave. V Sloveniji nismo bili deležni nobenega tovrstnega obvestila, pa čeprav Slovenija večino hrane uvaža. Nasprotno, Slovenija je podprla EU pri dvigu tolerance radioaktivnega sevanja ko gre za hrano, uvoženo iz Japonske.

Pri tem pa Fukušima še kar naprej nenadzorovano bruha v okolje radioaktivni jod, cezij, stroncij, plutonij, kar pomeni, da se radioaktivna onesnaženost in s tem problem vsak dan samo še povečuje. Z izjemo radioaktivnega joda, ki ima relativno kratko razpolovno dobo 8 dni, so drugi zadevni radioaktivni elementi bistveno bolj obstojni: razpolovna doba radioaktivnega stroncija-90 je skoraj 29 let, cezija-137 30 let, plutonija-242 376000 let, plutonija-244 pa skoraj 81 milijonov let.

Nič od tega ne bo samo od sebe čudežno izginilo čez noč, ampak bo slej ko prej pristalo na vašem krožniku.